Trump uvedel nove carine za desetine držav in izzval diplomatske napetosti

Ena ključnih odločitev zadeva Kanado, za katero bo po novem veljala 35-odstotna carina, kar je 10 odstotnih točk več od prvotno napovedanih dajatev. Po pojasnilih Bele hiše bo osnovna 10-odstotna tarifa veljala le za države, ki imajo s ZDA trgovinski presežek. Za države z ameriškim primanjkljajem bo uvedena najmanj 15-odstotna carina, medtem ko bo več kot ducat držav zaradi političnih in ekonomskih razlogov soočenih z višjimi stopnjami.

Bangladeš je po uspešnih pogajanjih uspel znižati predlagano carino iz 37 na 20 odstotkov. Vlada v Daki je dogovor označila za diplomatsko zmago, saj so se pogajanja osredotočila na zaščito njihove ključne izvozne panoge – tekstilne industrije. Glavni pogajalec Khalilur Rahman je iz Washingtona sporočil, da so hkrati sprejeli zaveze k uvozu ameriških kmetijskih izdelkov.

Nasprotno pa so ukrepi naleteli na oster odziv v Švici. Vlada v Bernu je izrazila globoko obžalovanje zaradi 39-odstotne carine na švicarske izdelke, kljub napredku v pogajanjih, zlasti na področju farmacije, luksuznih ur in plemenitih kovin. Predsednica Karin Keller-Sutter je potrdila, da kljub zadnjim pogovorom s Trumpom dogovor ni bil dosežen.

Podobno kritiko so izrazili tudi v Novi Zelandiji, kjer so napovedano 15-odstotno carino označili za neupravičeno glede na relativno majhen trgovinski presežek. Minister za trgovino Tom McClay je ocenil, da ukrep ni v korist prosti trgovini, in opozoril, da gre za nerazumljivo kazen.

V ostrem kontrastu je Avstralija pozdravila uvrstitev v najnižji carinski razred z 10-odstotno tarifo. Minister Don Farrell je odločitev označil za priznanje avstralskega diplomatskega pristopa, hkrati pa napovedal nadaljnje pogovore o popolni odpravi carin.

Kanadski premier Mark Carney je obsodil zvišanje carin na izdelke, ki niso vključeni v severnoameriški prostotrgovinski sporazum, pri čemer je ukrep označil za škodljivega za dvostranske odnose. Nova Zelandija in Japonska medtem zahtevata spoštovanje že sklenjenih trgovinskih dogovorov.

Trump je v intervjuju za NBC dejal, da se nova trgovinska politika odvija "zelo dobro", pri čemer je možnost novih pogajanj v prihodnosti sicer dopustil, a izključil vsakršne dogovore pred uveljavitvijo tarif.

Brazilija, katere predsednik Lula da Silva je nedavno ostro kritiziral ameriške ukrepe, je bila deležna hladnega odziva. Trump je dejal, da ni težava, če Brazilija ne želi več poslovati z ZDA.

Presenetljivo je tudi vključevanje Izraela, za katerega je bila določena 15-odstotna carina brez sektorskih izjem. Gre za korak, ki pomeni preobrat v tradicionalno tesnih gospodarskih odnosih med državama.

Pakistan se je znašel med redkimi državami, ki so bile deležne ugodnosti – carina se je znižala z 29 na 19 odstotkov. Islamska republika je poleg tega ukinila davek na tuje digitalne storitve, kar so lokalni mediji opisali kot gesto sprave z Washingtonom.

Azijski borzni trgi so se na nove carinske napovedi odzvali z negativnim trendom, saj se povečuje negotovost glede prihodnosti globalne trgovine. Japonska je ponovno pozvala k uresničevanju trgovinskega sporazuma, podpisanega julija, ki med drugim predvideva vlaganja v višini več sto milijard dolarjev na ameriškem trgu.

Z novimi carinami Združene države vnašajo dodatne napetosti v že tako občutljivo mednarodno trgovinsko okolje. Bela hiša svojo politiko upravičuje s ciljem zaščite ameriških delovnih mest in ponovne industrijske rasti. Države po svetu pa so pred dilemo: med prilagajanjem novim pravilom igre ali tveganjem trgovinske izolacije.