El Salvador uzakonil neomejeno predsedniško ponovno izvolitev
Z 57 glasovi za in le tremi proti je zakonodajna skupščina El Salvadorja sprejela ustavno reformo, ki odpravlja omejitve za ponovno izvolitev predsednika republike in podaljšuje mandat s petih na šest let. S tem je država naredila enega najbolj korenitih korakov v smeri koncentracije izvršne oblasti v Latinski Ameriki v zadnjih letih.
Reforma, ki jo je predlagala vladajoča stranka Nuevas Ideas predsednika Nayiba Bukeleja s podporo zavezniških strank, prinaša spremembe členov 75, 80, 133, 152 in 154 Ustave. Med drugim ukinja zahtevo po drugem krogu predsedniških volitev in omogoča predsednikom, da se potegujejo za nov mandat brez prekinitve.
Poslanka Ana Figueroa je ob utemeljitvi reforme dejala, da ponovna izvolitev že dolgo velja za druge javne funkcije in da je prav, da isto pravico dobijo tudi državni voditelji. Po njenih besedah gre za krepitev volje ljudstva.
Opozicija je reformo označila za protiustavno in izrazila zaskrbljenost zaradi vse večje koncentracije moči. Poslanka Marcela Villatoro iz stranke ARENA je dejala, da je s tem »umrla demokracija v El Salvadorju«. Poudarila je, da je bila reforma sprejeta brez javne razprave in z namenom utrjevanja osebne oblasti. Podobno kritiko je izrekla tudi poslanska skupina Vamos.
Zaradi nove ureditve bi lahko predsednik Bukele kandidiral že leta 2027, čeprav se njegov mandat sicer izteče šele leta 2029. Reforma omogoča uskladitev predsedniških, zakonodajnih in občinskih volitev, kar bi olajšalo organizacijo enotnega volilnega cikla. Za dokončno uveljavitev pa je potrebna še potrditev v naslednjem zakonodajnem obdobju.
Istega dne so poslanci obravnavali tudi novo, že 41. podaljšanje izrednega stanja, ki velja vse od marca 2022. Bukele je v zadnjem javnem nastopu ponovno branil svojo politiko boja proti tolpam in zmanjševanja kriminala, pri čemer je napadel ustaljene demokratične izraze. »Vseeno mi je, če me imenujejo diktator,« je izjavil, ter zatrdil, da se izrazi, kot so demokracija in človekove pravice, uporabljajo zgolj za nadzor.
Odobritev reform se dogaja v ozračju, kjer izvršna veja oblasti obvladuje ključne institucije. Od leta 2019, ko je Bukele prevzel vodenje države, je bilo izvedenih več zamenjav v sodstvu in volilnih organih. Leta 2021 je na novo sestavljeno ustavno sodišče že dovolilo ponovno izvolitev, zdaj pa to potrjuje še zakonodajna sprememba.
Mednarodne organizacije in zagovorniki človekovih pravic opozarjajo na tveganje institucionalnega razkroja. Reforma utrjuje dolgoročno spremembo v politični strukturi države, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za demokratične standarde v širši regiji.
