Ruski droni sprožili okrepljeno obrambo Nata na vzhodnem krilu
Vdor ruskih brezpilotnih letal v poljski in romunski zračni prostor je sprožil novo stopnjo pripravljenosti v Natu. Na vzhodno mejo Evrope so v zadnjih dneh prispeli lovci, fregate in protiraketni sistemi iz številnih držav članic, zavezništvo pa je uradno potrdilo začetek operacije Vzhodni stražar.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob potrditvi operacije poudaril, da obramba vzhodnega krila pomeni zaščito celotne Evrope. »Ruskim raketam traja le nekaj minut več, da dosežejo Madrid kot Tallinn. Zato je vsaka okrepitev na vzhodu hkrati tudi obramba zahoda,« je opozoril.
Na območje Poljske so prvi prišli nemški lovci Eurofighter, danski F-16, francoski Rafali ter danska fregata. Že ob vdoru dronov je bila aktivirana mednarodna obramba, v kateri so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35, italijanski AWACS, nemški sistemi Patriot in letala za zračno oskrbo Nata.
Na mizi je tudi projekt t. i. zidu dronov, o katerem je v zadnjih dneh govorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Baltske države so že večkrat pozvale k skupni obrambi z uporabo brezpilotnih sistemov, ki bi tvorili protidronski ščit.
Španski premier Pedro Sánchez je potrdil, da bo Španija sodelovala z zračnimi silami v novi varnostni namestitvi. »Putin nas ne bo prestrašil,« je poudaril ob napovedi španskega prispevka. Tudi Slovenija naj bi po pričakovanjih sodelovala, podrobnosti njenega prispevka pa za zdaj še niso znane.
Medtem je Poljska začela pospeševati svoj strateški načrt Vzhodni ščit. Ta vključuje protiraketno in protidronsko kupolo, satelitsko spremljanje ter okrepitev kopenskih sil. Cilj Varšave je oblikovati polmilijonsko vojsko, ki bi bila največja v Evropi.
V sklopu evropske varnostne akcije SAFE so članice EU namenile 150 milijard evrov za okrepitev vzhodnega krila. Največji delež je prejela Poljska – 40 milijard evrov, sledila ji je Romunija. Obe državi veljata za ključni frontni liniji v soočanju z ruskim vplivom.
Moskva je v zadnjem času ob vdorih dronov v poljski in romunski zračni prostor izvedla tudi skupne vojaške vaje z Belorusijo, pri katerih naj bi sodelovali indijski in iranski vojaki. Kremlj zatrjuje, da gre za redno sodelovanje, na Zahodu pa poteze razumejo kot stopnjevanje pritiska.
Od začetka invazije na Ukrajino je Nato postopoma krepil prisotnost na vzhodnem krilu. Trenutno je največ španskih vojakov nameščenih na Slovaškem, v Latviji in Romuniji, kjer sodelujejo tudi helikopterji Tiger in NH-90. Zadnji dogodki pa dokazujejo, da Evropa vstopa v novo fazo oboroženih priprav, v kateri bo obramba vzhodnega krila ključnega pomena za varnost celotne celine.
