Radioaktivni rogovi in rezanje kot obramba nosorogov pred krivolovci
V Južni Afriki so uvedli novo, neobičajno strategijo v boju proti krivolovu nosorogov, ki vsako leto terja na stotine življenj teh ogroženih živali. Znanstveniki z Univerze Witwatersrand so v sodelovanju z jedrskimi oblastmi in naravovarstveniki začeli vbrizgavati radioaktivne izotope v rogove nosorogov, da bi jih naredili sledljive na letališčih in mejnih prehodih ter tako preprečili nezakonit izvoz.
Postopek, ki ga izvaja Projekt Rhisotope, naj ne bi predstavljal tveganja za živali. Po besedah vodje projekta Jamesa Larkina gre za zelo nizke ravni radioaktivnosti, ki pa so kljub temu zadostne, da sprožijo detektorje sevanja. Pilotni preizkusi so pokazali visoko učinkovitost, kar pomeni, da bi lahko metoda pomenila nov zavorni mehanizem za tihotapce.
Na črnem trgu, zlasti v Aziji, rogovi nosorogov še vedno dosegajo astronomske cene zaradi zmotnih predstav o njihovih zdravilnih učinkih. Južna Afrika, ki gosti okoli 60 odstotkov preostalih nosorogov na svetu, je tako največja tarča tihotapcev. Kljub varnostnim ukrepom jih vsako leto ubijejo več sto, zaradi česar število osebkov že dolgo strmo upada – s pol milijona pred stoletjem na manj kot 30 tisoč danes.
Poleg uporabe radioaktivnih snovi je med znanstveniki odmevala še ena praksa – sistematično odstranjevanje rogov. Nova študija pod vodstvom Tima Kuiperja, objavljena v reviji Science, je analizirala podatke iz enajstih južnoafriških rezervatov med letoma 2017 in 2023 in ugotovila, da se je krivolov zmanjšal za kar 78 odstotkov tam, kjer so nosorogom roge redno odstranjevali.
Rogove odstranijo pod sedacijo, pri čemer postopek nima večjih negativnih posledic za zdravje živali, trdijo raziskovalci z Univerze Nelson Mandela in Univerze Oxford. Vendar pa kritiki opozarjajo, da rogovi nosorogom niso le okras: z njimi se branijo, označujejo ozemlje in iščejo hrano. "To je del njihovega naravnega vedenja," je povedala Vanessa Duthe, raziskovalka, ki pri študiji ni sodelovala.
Obe metodi – radioaktivnost in rezanje – sta po mnenju strokovnjakov zgolj kratkoročni rešitvi. Kuiper poudarja, da bo dolgoročni uspeh pri ohranjanju nosorogov odvisen od celostnega pristopa, ki vključuje strogo zakonodajo, podporo varnostnim ekipam, mednarodno sodelovanje in tehnološki nadzor.
Znanstveniki in naravovarstveniki se strinjajo, da časa ni več veliko. Po vsej Afriki krivolov še naprej ogroža obstoj ene najbolj prepoznavnih živalskih vrst, katere preživetje zdaj čedalje bolj temelji na človeški domiselnosti – pa naj gre za radioaktivne rešitve ali skrajne ukrepe, kot je rezanje rogov.
