Izginjanje živali ogroža sposobnost tropskih gozdov za shranjevanje ogljika
Tropski gozdovi so ključni za uravnavanje podnebja, vendar njihova sposobnost shranjevanja ogljika hitro peša zaradi izumiranja živali, ki razširjajo semena. Nova znanstvena raziskava, ki jo je vodila ekipa Tehnološkega inštituta Massachusetts, je pokazala, da izguba teh živalskih vrst drastično zmanjšuje sposobnost tropskih gozdov za absorpcijo ogljikovega dioksida.
Znanstveniki so opozorili, da prav živali, kot so ptice in opice, omogočajo širjenje semen večine tropskih dreves. S tem spodbujajo obnovo gozdov in povečujejo njihovo sposobnost vezave ogljika. Po podatkih raziskave kar 81 odstotkov tropskih dreves potrebuje živali za razširjanje svojih semen. Brez njih je naravna regeneracija gozdov močno okrnjena, posledično pa tudi njihova vloga v boju proti podnebnim spremembam.
Raziskava temelji na analizi več kot 17.000 vegetacijskih območij, kjer so znanstveniki spremljali gibanje živali, razširjanje semen in kopičenje ogljika. Pokazalo se je, da lahko gozdovi z zdravimi populacijami raznašalcev semen absorbirajo tudi do štirikrat več ogljika kot območja, kjer so te živali izginile. Povprečna izguba znaša 1,8 tone ogljika na hektar letno, kar pomeni več kot polovično zmanjšanje njihove absorpcijske sposobnosti.
Avtorji študije so posebej opozorili, da človek s krčenjem gozdov in lovom posredno ogroža živali, ki so bistvene za naravno kroženje življenja v tropskih gozdovih. Njihova odsotnost pomeni višje stroške obnove z umetnim sajenjem in slabšo učinkovitost gozdov pri vezavi ogljika.
Za dolgoročno ohranitev teh ključnih ekosistemov znanstveniki predlagajo vzpostavitev bioloških koridorjev, omejitve pri trgovanju s prostoživečimi živalmi in ponovno naselitev izginulih vrst. Priporočajo tudi sajenje dreves, ki privabljajo živali, saj je naravna regeneracija dolgoročno cenejša in učinkovitejša.
Tropski gozdovi danes še vedno vsrkajo približno tretjino ogljika, ki ga v ozračje spusti človek. A njihova sposobnost je zaradi izginjanja živalskih vrst v zadnjih desetletjih že občutno padla. Avtorji študije zato poudarjajo, da se moramo hkrati spopasti z izgubo biotske raznovrstnosti in podnebnimi spremembami, saj sta ti dve krizi neločljivo povezani.
