Ledeno jedro staro 1,5 milijona let ponuja vpogled v skrivnosti podnebja
V Evropo je prispelo najstarejše ledeno jedro, kar jih je bilo kdaj pridobljenih iz Antarktike. Gre za vzorec, star 1,5 milijona let, ki bi lahko znanstvenikom pomagal razvozlati eno največjih ugank zemeljskega podnebja – prehod ledenih ciklov s 41.000 na 100.000 let. Odkritje prinaša novo upanje za razumevanje zgodovine podnebnih sprememb in možnih scenarijev za prihodnost planeta.
Ledeni valj so znanstveniki izvrtali na globini 2800 metrov v odročnem območju Little Dome C na vzhodni Antarktiki, kjer stabilne razmere omogočajo izjemno ohranjanje atmosferskih plasti iz davnine. Lokacija leži 40 kilometrov od postaje Concordia na več kot 3200 metrih nadmorske višine. Po zahtevnem prevozu, ki je vključeval strogo zamrznjeno okolje, se zdaj nahaja v laboratorijih British Antarctic Survey (BAS) v Cambridgeu.
Led vsebuje zračne mehurčke in delce, ki razkrivajo koncentracije ogljikovega dioksida, metana, prah, vulkanski pepel in druge sledove, povezane z vetrovi, oceani in temperaturami v daljni preteklosti. Glavni cilj mednarodnega projekta Beyond EPICA – Oldest Ice, ki ga vodi Inštitut za polarne znanosti iz Italije in financira Evropska komisija, je sestaviti najdaljši neprekinjeni zapis podnebne zgodovine doslej.
Do zdaj je najstarejše analizirano jedro omogočalo vpogled do 800.000 let v preteklost. Novo jedro pa sega še pol milijona let dlje, v srednjepleistocensko obdobje, ko so se ledeniški cikli na Zemlji drastično spremenili. Raziskovalci upajo, da bodo z analizo pridobili podatke, ki bodo razjasnili, zakaj se je perioda ledenih dob podaljšala – ali so bile krive spremembe v Zemljini orbiti, oceanski tokovi ali nihanja toplogrednih plinov.
Analiza bo potekala v različnih evropskih laboratorijih, vključno s specializirano ekipo pod vodstvom dr. Liz Thomas iz BAS, ki uporablja metodo počasnega taljenja ledenih odsekov za natančno merjenje kemične sestave posameznih plasti.
Znanstveniki pričakujejo, da bo ta podnebna kronologija omogočila primerjave med današnjimi vrednostmi toplogrednih plinov in tistimi iz daljne preteklosti, kar bo razkrilo, kako se planet odziva na podobne razmere. To lahko pripomore k boljšemu razumevanju občutljivosti podnebnega sistema in natančnejšemu napovedovanju prihodnjih sprememb.
